V navtiki poteka označevanje pomorskih plovbnih poti z bojami in stebri v kanalih in ožinah, pred lukami in marinami ter za opozarjanje na nevarna mesta, plitvine in potopljene ladje. Vse do leta 1976 je svetu obstajalo več kot 30 sistemov pomorskih oznak. Med seboj so se precej razlikovali, kar je povzročalo zmedo med pomorščaki, še posebno ponoči. Takšne okoliščine so privedle do nevarnih situacij, če je pomorščak med plovbo naletel na oznako, katere pomena ni poznal, še posebno, če je označevala novo razbitino, ki še ni bila vrisana v pomorske karte zato so uporabljali več različnih tehnik, s katerimi so jadralci določali pozicije. Pomagali so si s poznavanjem morskih tokov ter opazovanjem položaja sonca in zvezd. Danes pa najlažje navigiramo z GPS sistemi in ploterji ter elektronskimi navtičnimi kartami. Večina pravih jadralcev pa seveda še vedno prisega na osnovne navtične karte v papirnati obliki.
Sistem IALA ima pet tipov oznak, ki se uporabljajo v različnih kombinacijah. Štirje tipi oznak so enaki za obe coni, le laterarne oznake se razlikujejo po conah. 
- Lateralne oznake
Lateralne oznake se uporabljajo za označevanje leve in desne strani plovne poti ali plovnega kanala. V coni A se leva stran plovne poti podnevi in ponoči označuje z rdečo barvo, desna stran pa z zeleno. V coni B je obratno: leva stran se označuje z zeleno, desna pa z rdečo. Celotno Sredozemlje in s tem tudi notranje morske vode in teritorialno morje Republike Slovenije pripada območju cone A.
- Kardinalneoznake
Kardinalna oznaka ima ime po kvadrantu, v katerem je postavljena. Vedno označuje varno stran plovbe ob območju nevarnosti. Najgloblje vode so v kvadrantu, ki je poimenovan z oznako, čeprav na primer oznaka N ne pomeni, da so globoke vode samo v severnem kvadrantu. Te so lahko tudi v vzhodnem in zahodnem, vendar mora mornar uporabiti pomorsko karto, da si pridobi popolnejšo informacijo. Kardinalne oznake nimajo specifične oblike. Običajno so to boje s stebrom ali drogom. Vedno so pobarvane s črnimi in rumenimi vodoravnimi pasovi. Za te oznake je značilno vrhnje znamenje v obliki dvojnega stožca, ki je vedno črne barve. Položaj vrhov dvojnega stožca in zaporedje črnih ter rumenih pasov sta točno določena za vsak kvadrant. Kardinalne oznake imajo tudi poseben sistem belih utripajočih luči.
- 3.Oznaka osamljene nevarnosti
Oznaka osamljene nevarnosti označuje območje nevarnosti majhne površine, ki je obkroženo s plovnimi vodami. Vrhnje znamenje je v obliki dveh črnih krogel, označuje jo tudi bela luč.
- 4. Oznaka varnih voda
Oznaka varnih voda kaže, da so vode okoli oznake plovne in brez nevarnost za navigacijo. Ta oznaka se na primer postavi, da se označi sredina plovne poti oziroma plovnega kanala ali pristopna pot k obali. Oblika oznake je popolnoma drugačna od oblike oznake, ki označuje osamljeno nevarnost. To je sferična boja, pobarvana z rdečimi in belimi navpičnimi progami, ali pa steber ali drog, ki je prav tako pobarvan z navpičnimi rdečimi in belimi progami. Vrhnje znamenje je rdeča krogla. Oznaka z lučjo je bele barve.
- 5. Posebne oznake
Posebne oznake niso namenjene navigacijskemu označevanju, ampak se z njimi označujejo posebna območja ali objekti, o katerih se mornar informira s pomorskih kart in drugih navigacijskih publikacij. Te oznake so pobarvane z rumeno barvo, lahko imajo rumeno vrhnje znamenje v obliki črke X. Če imajo luč, je ta rumene barve.
