Želja 33-letnega Matta Kenta je prepluti Atlantik z najmanjšim, 1 meter dolgim (41-inčnim), plovilom na svetu po imenu Undaunted. Vendar pa se je njegov prvi poizkus končal že po 24-ih urah. Svoje popotovanje je začel šestega aprila v mestecu La Gomera na Kanarskih otokih, a se je kaj kmalu vrnil saj je prišlo do težav pri plovbi na njegovi jadrnici.
»To so bile najhujše, najbolj nepredvidljive in najtežje razmere s katerimi sem se kdaj koli soočil pri plovbi. Ko je začelo pihati 45 vozlov, sem se odločil, da s tako občutljivim plovilom ne morem nadaljevati poti.« je povedal ob vrnitvi Matt Kent. Kent predvideva, da bi potreboval približno tri mesece za plovbo čez Atlantik, zato je moral svoj podvig prestaviti na jesen, da se izogne obdobju hurikanov na tem področju.
Nastanek ideje za plovilo Undaunted
Med delom na 200-metrski ladji, se je Mattu utrnila ideja o najmanjšem plovilu, ki bi preplulo svet. Ko je odkril, da je 5 čevljev dolga barka (1,5m) že prečkala Atlantik, je bilo seme posejano kar je kasneje privedlo do po meri izdelanega, nezahtevnega plovila za njegov podvig. Prvi je leta 1965 Robert Manry odpotoval s svojo 13 čevljev dolgo (4m) barko Tinkerbelle iz Massachusettsa v Anglijo. Takrat se je rodil sodoben trend “mikro jaht”. Tinkerbelle je sledila 12 čevljev dolga (3,7m) Nonoalca in 8 čevljev dolga (2,4m) Bathtub, ki sta se odpravili preko Atlantika. Kasneje, leta 1968, je Hugo Vilhen postavil nov rekord, saj je odplul s 6 čevljev dolgo (1,8m) barko April Fool iz Casablance v Miami. Vilhen je kasneje nadaljeval prečkanje Atlantika na 5 čeveljski barki (1,5m) Father’s Day, medtem ko je leta 2002 Tom McNally poskušal, a ni uspel, prečkati Atlantik v absurdno majhnem 3 čevlje dolgem (1m) plovilu Vera Hugh II. Sedaj se 33-letni visokokvalificirani mornar iz Oregona Matt Kent, pripravlja na prečkanje Atlantskega oceana na svoji tri in pol čevljev dolgi (1,1m) mikro jahti Undaunted. Pričakuje, da bo 4.700 navtičnih milj s Kanarskih otokov do Floride preplul v štirih mesecih.
Plovilo Undaunted
Undaunted je 100 cm dolgo in 100 cm široko plovilo s 5 čevljev ugreza, okoli 320 kg svinčenega balasta in 40-galonsko posodo za vodo na dnu kobilice. Dve veliki krmilni ročici omogočata večjo učinkovitost pri nizki hitrosti in v kombinaciji s polno kobilico, pomagata poravnati gibanje plovila. Pri plovbi z vetrom se plovilo obnaša kot profesionalna jadrnica. Doseže lahko hitrost do 2,5 vozlov vendar je plovilo še vedno stabilno in njegova kvadratna oblika omogoča, da se valovi pod njim pod katerim koli kotom enako lomijo. Undaunted je na pogled ne prav estetski čoln, vendar je odlično zavetišče v primeru nevihte. Kapsula je stabilna, varna in pripravljena za najhujše vremenske razmere ter odlična za plovbo v ravni črti. Barka ima odličen sistem za zasilno plovbo. Okrog kapsule so tri, s CO2 napihnjene blazine. Že samo ena blazina lahko podpira celotno barko medtem, ko vse tri na enkrat lahko dvignejo kapsulo iz morja tudi, če je polna vode. »Jadranje na plovilu je precej preprosto, življenje na njem pa malo težje,« komentira Kent. »Ne morem popolnoma ležati na krovu čeprav je zasnovan po mojih dimenzijah. Imam dovolj prostora, da sedim pokonci ali ležim po diagonali.« Trup je pobarvan z belo barvo, da ne vsrka preveč toplote in popolnoma izoliran nad vodno črto. Spodnji del trupa je iz aluminija, da notranjost kapsule ostaja hladna. Prezračevanje je speljano po jamboru. Shramba za osnovne potrebščine je pod Kentovimi nogami. »Imam dovolj hrane. Na poti bom šest mesecev konzumiral pol zamrznjeno in sušeno hrano, do 1.500 kalorij na dan. Moja prehrana je sestavljena iz oreškov, suhega sadja, beljakovin v prahu, hranilnih ploščic, različnih juh, čokolade, testenin, arašidovega masla, Nutelle, itd… pa tudi 64.000 dodatnih kalorij v obliki dveh litrov oljčnega olja, ki ga dodam v hrano. Sicer ta hrana ne potrebuje kuhanja, vendar imam s seboj 12V/120W toplotno tuljavo za segrevanje vode za čaj ali kavo.«
Plovilo nima motorja. Za polnjenje baterij in črpanje vode je potrebno uporabiti ročne in nožne črpalke. V kapsuli sta tudi dva destilatorja z 1,2 galone rezervne vode za primer, če se črpalke poškodujejo ali pride do nesreče in se poškoduje Kent. Priprava vode in električne energije bo tudi del vsakodnevne vadbe. Namen odprave je priti na cilj brez nevšečnosti in nepotrebnih reševalnih akcij. Prav zato ekipa ne bo tvegala preveč in ogrožala preživetja skiperja.
»Imam satelitski telefon in ekipo za podporo na obali, ki bo spremljala vremenske razmere in moj napredek. Od njih bom dobival dnevna poročila o vremenu in neposredne podatke o lokaciji in statusu. Imam samostojni GPS, GPS na radiu in GPS na pametnem telefonu. Uporabljal bom tudi sekstant ter papirne karte Karibov in Srednjega severnega Atlantika.« pojasnjuje Kent. Kent pravi, da ga ne skrbi psihološki izziv preživeti v tako majhnem prostoru štiri mesece. Preživel je nekaj tednov v gvatemalskem visokogorju ter nekaj let živel sam v gozdu. Čeprav toliko časa ni nikoli preživel čisto sam, je prepričan, da mu bo uspelo, kot je tudi drugim pred njim. Meditacija je bila velik del njegovega življenja, zato osamljenost na potovanju ni njegova največja skrb.
